Stranka Vladimirja Prebiliča v težavah: kaj nameravajo storiti?

Ko je predsednik stranke Prerod in evroposlanec Vladimir Prebilič pred meseci še razmišljal o ustanovitvi svoje stranke in se o tem posvetoval z več slovenskimi politiki, se je ugibalo, ali bi imel ob ustrezni politični podpori celo potencial, da se pomeri za položaj novega predsednika vlade. "Če bodo volivke in volivci tako menili, potem seveda," je junija ob najavi ustanovitve stranke odgovoril na vprašanje, ali to ambicijo ima.

A po ustanovnem kongresu oktobra letos in slabe tri mesece pred volitvami se Prebilič ne sooča z obetajočo javnomnenjsko podporo, pač pa prav nasprotno - po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je stranka celo pod parlamentarnim pragom.

Po zadnji raziskavi Mediane za Televizijo Slovenija bi Prerod z 2,4-odstotno podporo ostal pred vrati parlamenta, manj kot štiriodstotno podporo pa mu je izmerila tudi zadnja raziskava Ninamedie za Dnevnik.

Po kongresu strmo padanje podpore

Na vprašanje, kaj, če kaj, bodo storili, v Prerodu odgovarjajo, da se z rezultati javnomnenjskih raziskav ne obremenjujejo. "V zadnjem času so se izkazale tudi za precej nezanesljive," so za N1 odgovorili v Prebiličevi stranki.

Kot so poudarili, je zanje ključno, da imajo vizijo, ki jo bodo ponudili v presojo volilcem, ki bodo svojo končno odločitev sprejeli na volilni dan. "Verjamemo, da je v Sloveniji prostor za nekaj novega – za politiko, ki deluje umirjeno, premišljeno in odgovorno. Zavedamo se, da moramo po vsem, kar so predvsem volivci leve sredine doživeli ob vseh prelomljenih obljubah in bombastičnih napovedih, izgraditi zaupanje volivcev v stranko, naš program in ljudi," so še dodali v Prerodu.

Kljub nekaterim informacijam, da so jih rezultati javnomnenjskih raziskav potrli, saj so jim merjenja še pred ustanovitvijo stranke kazala bistveno več potenciala, po oktobrskem kongresu pa je podpora stranki strmoglavila, v Prerodu verjamejo, da bodo prag parlamenta prestopili.

Predvsem pa se zavedajo, da brez njih po vsej verjetnosti o še eni levosredinski vladi skorajda ne bo mogoče razmišljati.

Gotovo pa pri pozicioniranju stranke v javnosti ne pomagata ideja o predvolilnem povezovanju s stranko SD, ki ga ne bo, in Prebiličeva pobuda, ki je temu sledila – da bi se srečali vsi predsedniki levosredinskih strank. Tega srečanja ni bilo.

"Če ne bo večjih napak, je potencial te stranke bistveno večji od 2,5 odstotka"

Prebilič bo sicer še naprej svoj prostor iskal kot alternativa predsedniku vlade in Gibanja Svoboda Robertu Golobu ter prvaku opozicijske SDS Janezu Janši, ki sta glede na ankete glavna pretendenta za premierski položaj, strateško gledano pa je ključna "naloga" Preroda to, da pobere glasove volivcev, ki so razočarani nad Gibanjem Svoboda, da ti ne bi ostali doma ali odšli bolj na desno.

"Če med kampanjo ne bo večjih napak, potem je potencial Preroda bistveno večji od 2,5 odstotka," poudarja eden izmed naših sogovornikov iz Prebiličeve stranke, kjer upajo, da bodo do volitev lahko prepričali okoli deset odstotkov volivcev, kar bi bil glede na sedanje razmere zanje "velik uspeh".

Zmanjšana vloga Matije Sevška?

V zadnjih dneh so se pojavile tudi informacije, da se je pomembno zmanjšala vloga Matije Sevška, ki je bil v času ustanavljanja Preroda pomemben svetovalec in komunikacijski strateg; pred kongresom je denimo tudi on nagovarjal nekatere ljudi, naj se stranki pridružijo.

A Sevšek za N1 pravi: "Z Vladimirjem Prebiličem še vedno normalno sodelujeva, nisem pa vpet v operativno delo stranke."

Volilni program in kandidate za volitve bodo v Prerodu predstavili v naslednjih tednih. Poleg Prebiliča bodo na listi tudi podpredsednik stranke Klemen Grošelj, generalni sekretar Preroda Brane Golubović, predsednik sveta stranke Dušan Vučko ...

Potem ko bodo predvidoma 12. januarja stekla volilna opravila, bodo v Prerodu začeli tudi z zbiranjem podpisov volilcev za vložitev kandidatne liste. Kot stranka, ki nima poslancev v državnem zboru, morajo v vsaki od osmih volilnih enot zbrati po sto podpisov, skupaj torej 800.